Globalni prehod na električna vozila
Globalni prehod na električna vozila bo imel daljnosežne učinke na investicije, proizvodnjo, mednarodno trgovino in zaposlovanje, je v torek sporočil Mednarodni denarni sklad (IMF) ob posodobitvi svojih napovedi o globalni gospodarski rasti.
Analiza je bila vključena v najnovejše poročilo IMF o svetovni gospodarski napovedi, ki je bilo objavljeno v času, ko se politiki srečujejo na letnem srečanju IMF in Svetovne banke, da bi razpravljali o prizadevanjih za spodbujanje globalne rasti, reševanje težav z dolgom in financiranje prehoda na zeleno energijo.
Pri IMF-ju so poudarili, da naraščajoča uporaba električnih vozil predstavlja temeljno preobrazbo globalne avtomobilske industrije, kar bo imelo obsežne posledice.
Prehod na električna vozila se je v zadnjih letih pospešil in velja za ključno pot do uresničitve podnebnih ciljev držav. Leta 2022 je prevoz predstavljal 36 odstotkov emisij toplogrednih plinov v ZDA, 21 odstotkov v Evropski uniji in 8 odstotkov na Kitajskem.
Naraščajoča uporaba električnih vozil je bila podprta z evropskim ciljem zmanjšanja emisij iz avtomobilov za 50 odstotkov v obdobju 2030-2035 v primerjavi z ravnmi iz leta 2021, medtem ko je ameriška vlada zagotavljala subvencije za električna vozila in polnilne postaje.
IMF je opozoril, da se globalna avtomobilska industrija ponaša z visokimi plačami, močnimi dobički, velikimi izvoznimi trgi in uporabo visoke tehnologije. Pospešitev prehoda na električna vozila pa bi preoblikovala to pokrajino, še posebej, če Kitajska ohrani svojo prednost pri proizvodnji in izvozu v primerjavi z ameriškimi in evropskimi konkurenti. Po realnih scenarijih prodora električnih vozil na trg bi se evropski BDP v srednjeročnem obdobju zmanjšal za približno 0,3 odstotka, je sporočil IMF.
V teh scenarijih bo prišlo do upada zaposlenosti v avtomobilski industriji, delovna sila pa se bo postopoma premikala v manj kapitalsko intenzivne sektorje, ki imajo nižjo dodano vrednost na delavca.
ZDA in EU sta uvrstili carine na električna vozila, proizvedena na Kitajskem, da bi se odzvali na tisto, kar imenujejo nepravične subvencije iz Pekinga.
Pred mesecem dni je ameriška administracija predsednika Joeja Bidna uvedla 100-odstotno carino na kitajska električna vozila, medtem ko so članice EU v začetku tega meseca ožja podprle uvozno dajatev na kitajska električna vozila do 45 odstotkov.
Kitajski proizvajalci električnih vozil so doslej nastavljali ceno svojih vozil pod cene rivalov, kar je ključna prednost, saj so električna vozila trenutno še vedno dražja od alternativ, na bencin ter povpraševanje po njih po vsem svetu upada.
Francoska vlada je v začetku tega meseca sporočila, da bo zmanjšala podporo kupcem električnih vozil, kar se pridružuje Nemčiji, ki je lani konec leta končala svoj program subvencij.